Izrael - To ni le dopust v prvovrstnih letoviščih, ampak najprej romanje v svete kraje mnogih religij.
Posebnost turističnega Izraela je, da je tukaj skoncentrirano ogromno zgodovinskih in naravnih spomenikov. O osnovnem znamenitosti Izraela bomo povedali v tem članku.
Grob kralja Davida
Grobnica, ki se nahaja na gori Zion, sega približno v 12. stoletje, velja za grobišče legendarnega svetopisemskega lika kralja Davida. To je ena najpomembnejših oseb iz Stare zaveze, ki predstavlja ideala vladarja, iz česa je sam Mesija Jezus Kristus. On, navadni pastir, sam prerok Samuel je bil usojen postati kralj Izraela in združiti državo Izrael. Bil je velik pesnik in glasbenik, velik bojevnik, ki je premagal velikana Goljata in najbolj moder od vseh kraljev. David je Jeruzalem spremenil v veliko uspešno mesto in ga razglasil za enotno in glavno versko središče Judov. Pod tem kraljem se je Izrael raztezal od Sinajskega polotoka do reke Eufrat. Umrl je v starosti 72 let, kralj je bil pokopan v Jeruzalemu, imenovan tudi "Davidovo mesto". Spori o kraju njegovega pokopa še vedno trajajo, vendar večina zgodovinarjev meni, da je ta grobnica na gori Sion najverjetnejša.
Trdnjava Massada
Starodavna trdnjava, ki se nahaja v bližini mesta Arad, je znana po tem, da je sam kralj Irod Veliki tukaj zase in svoje sodelavce zgradil obhodno zatočišče. Trdnjava je nameščena na vrhu ene izmed skal v judovski puščavi. Z vseh strani je Massada obdana z visokimi strmimi klifi in le od strani morja je ozka pot imenovana "kačja pot", ki vodi sem. Vendar to turistom ne povzroča težav, saj zanje deluje posebna žičnica.
Trdnjava je bila postavljena na ozemlju dolžine 600 metrov in širine 300 metrov. Po obodu so jo obdali steni, dolgi približno kilometer in pol in debeli 4 metre. Po obodu sten je bilo nameščenih približno 40 stražnih stolpov. Na ozemlju trdnjave so delovale kraljeva palača, sinagoga, vojašnica in hlevi. Tu se je hranila tudi zakladnica kralja Heroda.
Mošeja Al Aqsa
Mošeja Al-Aqsa, postavljena v Jeruzalemu na ozemlju Templja, je tretje najpomembnejše svetišče islamskega sveta (po Meki in Medini). Po legendi se je od tu naprej prerok Mohamed povzpel na nebesa po svojem znamenitem potovanju iz njihove Meke v Jeruzalem. Mošejo so gradili halifi iz dinastije Umajad sredi 8. stoletja in so jo pozneje večkrat prezidali. Leta 1099 so križarji, ki so osvojili Jeruzalem, mošejo preuredili v cerkev in tu postavili vladarjevo palačo in hlev. Mošejo so znova obnovili, potem ko je Saladdin konec 12. stoletja mesto ponovno osvojil. Kasneje so Al-Aqso večkrat obnavljali Ayyubidi, Mamluks in Osmanlije.
Tudi dimenzije džamije so impresivne: več kot 80 metrov v dolžino in približno 60 v širino. Hkrati lahko v njej moli 5.000 ljudi. Kupola mošeje je prekrita z zlatom, stebri so izrezani iz marmorja, stene so okrašene s čudovitimi okrašenimi arabskimi mozaiki.
Mrtvo morje
Mrtvo morje je morda najbolj znano mesto v Izraelu. To je edino vodno telo na zemlji, v katerem življenja skorajda ni. Razlog za to je bila zelo visoka koncentracija soli, ki je nastala zaradi pomanjkanja iztokov, visoke temperature in nizke vlažnosti teh robov. Zaradi prekomerne slanosti v vodah Mrtvega morja se je nemogoče utopiti. Voda stvari samo potisne navzgor.
Lokalna morska sol in obalno blato imata tudi zdravilne lastnosti. V bližini morja je več medicinskih centrov, zdravila, izdelana na osnovi lokalnih mineralov, pa so znana po vsem svetu.
Morska obala je polna arheoloških najdb in to ne preseneča. Skozi stoletja so lokalne obale privlačile ljudi z različnih koncev sveta in bili priča številnim zgodovinskim dogodkom.
Stena solz
Glavno svetišče Izraela, kraj molitve in romanja za milijone Judov z vsega sveta. Verniki puščajo majhne note z željami med kamni na steni. Verjame se, da se bo tako ostala želja zagotovo uresničila.
Stena plača je svoje ime našla po večkratnem uničenju glavnega judovskega templja v Jeruzalemu (najprej Asirci in nato Rimljani). Sam zid je tisto, kar ostane po templju po njegovem uničenju. Obdaja tempeljsko goro, na kateri so se zgodili številni pomembni dogodki s stališča predstavnikov vseh monoteističnih religij. Tu je Abraham želel žrtvovati svojega sina, prerok Mohamed pa se je povzpel na nebesa.
